Zgodovina

Graščina je bila sezidana sredi 18. stoletja za jezuitski kolegij iz Trsta kot letovišče, v takrat še čisto kmečki okolici. Ob Ljubljanici nasproti graščine takrat nastane manufakturno podjetje - tovarna sukna. Suknarna deželnih stanov leta 1727 dobi obrtne prostore v mlinu na Selu ob Ljubljanici. Leta 1747 vso posest kupi ljubljanski trgovec Friderik Weitenhiller. Leta 1762 lastnika posesti postaneta dunajski trgovec Valentin Ruard in ljubljanski trgovec Josip Desselbrunner. Slednji v celoti prevzame tovarno, ki postane največja tovarna sukna v tedanji Avstriji. Podjetje zaradi odkupa deležev in proti koncu stoletja zaradi Napoleonovih vojn zaide v hude finnačne težave. Leta 1803 suknarno zaprejo. Posest in graščino leta 1817 kupi na dražbi Andrej Malič.

Že leta 1820 Dvorec odda v najem državi. Ta ga je preuredila za svoje vojaške potrebe, podaljšala pa je tudi obe stranski poslopji. Leta 1854 je dvorec odkupila avstrijak državna uprava, ki ga je še naprej vse do konca prve svetovne vojne uporabljala za svoje vojaške potrebe, za tem pa ga je prevzela nova jugoslovanska državna oblast.

Leta 1937 kmetijsko ministerstvo premesti konjarno v grad Ponoviče pri Litiji in celoten kompleks dodeli deškemu vzgajaču. Po drugi svetovni vojni graščina spet služi vojaškim namenom.